Skotopični sindrom

Na pomoč, črke se premikajo, plešejo, izginjajo!

Zadnjič sem med brskanjem po spletu naletela na zanimiv članek o skotopičnem sindromu. Presenetil me je podatek, da ima po nekaterih raziskavah skotopični sindrom kar 10 do 12% populacije – to pomeni, da imajo v razredu s 30 otroci trije ali štirje izražen ta sindrom. To pa je podatek, ki ga ne gre kar tako spregledati. Še posebej, ker bi z ustrezno pomočjo lahko ti otroci boljše brali in odpravili velik del težav, če bi jim pravilno pomagali.

Pa začnimo na začetku…

Skotopičnost bi lahko v slovenščino prevedli kot oteženo gledanje, skotopični sindrom pa je preobčutljivost na svetlobo, na njen spekter barv.

Na primer, bela barva je sestavljena iz vseh barv mavrice.🌈 Od bele površine se morajo odbiti vse barve mavrice, da jo naši možgani prikažejo kot belo, nasprotno pa črna površina vse barve vpije, zato jo vidimo kot črno.

Pri osebah s skotopičnim sindromom celoten barvni spekter ne pride istočasno do možganov. Vse informacije ne pridejo sočasno, zato morajo možgani strašno ‘preračunavati’, da nam nekaj prikažejo pravilno. Največja težava nastane, ko gledamo belo barvo, kajti od bele barve se morajo odbiti popolnoma vse barve, da bi nam jo naši možgani prikazali kot belo.

Večina gradiva v šoli pa je s črnim besedilom na beli podlagi in možgani imajo s tem ogromno dela.🧠

Skotopični sindrom pogosto zasledimo tudi kot spremljevalca disleksije, ADHD in drugih učnih težav. 

V nekaterih primerih skozi tekst tečejo “reke”.

Foto: Perceptual Development Corp.

Skotopični sindrom ni del ali oblika disleksije. Nekdo, ki ima disleksijo, nima nujno skotopičnega sindroma, lahko pa ima skotopični sindrom, pa nima disleksije.

Skotopični sindrom se od osebe do osebe izraža različno. Glavni pokazatelji pa so:

  • občutljivost na svetlobo (posebej na neonske luči, LED luči, močno sončno svetlobo in bleščanje)
  • težave pri branju (počasno branje, problemi s sledenjem in pravilnim razbiranjem besed)
  • nezmožnost branja (bralec pravi, da so besede popačene, bere napačno, si izmišlja besede, preskakuje med vrsticami)
  • težave s pozornostjo in koncentracijo (problem pri pisanju domačih nalog, otrok ni skoncentriran na delo, dela premore, gleda stran, je nemiren, živčen, utrujen)
  • fizični simptomi (glavoboli in migrene, bolečine v trebuhu, slabost, vrtoglavica, tesnoba, nemir)
  • težave z zaznavanjem globine (večkrat se kam zaleti, spotakne, težave pri hoji po stopnicah, težave pri igrah z žogo)
V nekaterih primerih so črke videti kot vijuge
Foto: Perceptual Development Corp.

Branje je torej tisto, ki je glavni problem. Zaradi težav pri branju, lahko veljajo ti otroci za neumne, pojavljajo se predsodki in težave na ostalih področjih. A kako naj nekdo bere nekaj, česar ne vidi dobro?

Sindrom lahko povzroča čisto rahle težave (nekdo lahko bere 15 minut popolnoma brez težav, potem pa se začne meglenje teksta), pri nekom drugem pa je že prvi pogled na list papirja meglica. Simptomi so različni od posameznika do posameznika, so pa seveda tudi značilnosti, ki so skupne vsem (občutljivost na svetlobo).

Prepričanje, da vsi vidimo stvari na isti način, je velika zmota. Otroka nikoli ne sprašujte, če vidi, temveč kako vidi. Prigovarjanje v smislu "Potrudi se, saj bo šlo" ne pomaga. Otrok s to motnjo se lahko še kako trudi, pa ne more videti.

Osebam s skotopičnim sindromom pomagajo pri branju barvne folije ali posebna očala. Posebej usposobljeni strokovnjaki s klinike Irlen posameznika testirajo in mu določijo barvni filter, ki mu najbolj ustreza in pomaga pri filtriranju svetlobe ter tako možganom pomaga pri pravilni zaznavi besedila, pa tudi prostorska orientacija se popravi. Če gre za manjše težave, je dovolj na takšen način izbrana folija za prekrivanje besedila, za tiste s hujšimi težavami pa so priporočljiva očala z barvnim filtrom, ki je od osebe do osebe unikaten.

Pri otrocih se poleg uporabe barvnih folij svetuje tudi fotokopiranje delovnih zvezkov na barvni papir (barva papirja mora biti podobna barvi folij), ter prilagoditev barve vseh ostalih površin, na katere pišemo (zvezki, učni listi, preverjanja in ocenjevanja znanja).

REŠENE NALOGE ZNAM ZA 5

Vse knjige Znam za 5, ti lahko natisnem na barvni papir (zelen, moder, rumen, marelični ali roza - vse barve so pastelne). Za naročilo knjig z barvnim papirjem, me kontaktiraj na mail urska@znamza5.si. 

1. Izpolniš vprašalnik za samotestiranje📝

Če odgovoriš na 3 ali več vprašanj v posamezni rubriki z DA, je to že pokazatelj, da morda trpiš za skotopičnim sindromom. Izpolnjen vprašalnik je pogoj za nadaljnja testiranja. Najdeš ga TUKAJ

2. Poiščeš presojevalca za skotopični sindrom v svojem kraju. Vse partnerje inštituta za skotopični sindrom najdeš TUKAJ

Pri presojevalcu/ki se najprej s testiranjem po metodi Irlen ugotovi, če je skotopični sindrom prisoten ali ne. Če je prisoten, na testiranju izveš, ali imaš blago, zmerno ali težjo obliko skotopičnega sindroma, prav tako ti bodo določili pravo barvo folije. S to  barvo folij si potem pomagaš pri branju in učenju.

Glede na intenziteto skotopičnega sindroma ti bo presojevalec svetoval, če si primeren kandidat tudi za očala z barvnimi filtri.  

3. Testiranje za očala z barvnimi filtri

Testiranje za očala z barvnimi filtri lahko opraviš na Irlen kliniki Slovenija pri doc. dr. Poloni Kelava ali Ljubici Kosmač, prof., ki sta za zdaj edini certificirani diagnostičarki za testiranje za barvne filtre v Sloveniji. Na testiranje se naročiš na spletni strani Irlen klinike. 

Foto: Perceptual Development Corp.

Ker verjamem, da zmoreš.💙 Včasih je potrebno samo malce pomoči in spodbude.

Scroll to Top