ZAPISKI ZA 9. RAZRED

Prizma

Prizma ima dve enaki osnovni ploskvi in plašč (pravokotniki). Osnovna ploskev je lahko poljuben lik: trikotnik, štirikotnik, petkotnik, n – kotnik.

Če je osnovna ploskev trikotnik, je plašč sestavljen iz treh pravokotnikov, če je osnovna ploskev štirikotnik pa iz štirih pravokotnikov, itd. Toliko kot ima osnovna ploskev stranic, toliko ima plašč pravokotnikov.

Če želimo izračunati površino prizme, najprej izračunamo ploščino osnovne ploskve in nato še ploščino pravokotnikov, ki sestavljajo plašč. Ploščine nato seštejemo. Ploščino plašča hitreje izračunamo, če množimo obseg osnovne ploskve z višino prizme.

Volumen prizme izračunamo tako, da množimo ploščino osnovne ploskve z višino.

Še več nalog in dodatnih vaj najdeš v knjigi in učilnici. Razloženo je: 

  • odnosi med geometrijskimi elementi v prostoru
  • prizma
  • valj
  • piramida
  • stožec
  • krogla

Podobni trikotniki

Trikotnika sta podobna:

  • če imata skladna dva kota (potem se ujemata tudi v tretjem)
  • če se ujemata v razmerjih istoležnih stranic
  • a’:a = b’:b = c’:c = k 

V zapiskih najdeš 8 rešenih primerov, še veliko več jih je v učilnici in knjigi Znam za 5.

Tam te čaka kar 93 nalog (173 različnih primerov) iz poglavja Funkcije in sorazmerja, ki so rešene brez izpuščenih korakov z vsemi formulami in postopki reševanja. 

Razloženo je:

  • kaj je razmerje in kaj sorazmerje, 
  • kako zapišemo in kako poenostavimo razmerja,
  • kaj je premo sorazmerje in kako rešujemo besedilne naloge iz premega sorazmerja,
  • kaj je obratno sorazmerje in kako rešujemo besedilne naloge iz obratnega sorazmerja,
  • kako razdelimo daljico na n enakih delov in kako jo razdelimo v določenem razmerju,
  • kdaj sta lika podobna,
  • kdaj sta trikotnika podobna in kako rešujemo naloge iz podobnosti…

Razmerje in sorazmerje

V zapiskih najdeš 11 rešenih nalog (68 različnih primerov) iz katerih se lahko naučiš poenostaviti razmerja, zapisati razmerje med različnimi količinami, izračunati razmerje med koti trikotnika, kaj je sorazmerje in kako izračunaš neznane člene sorazmerij.

Linearne enačbe z eno neznanko

Rešitev enačbe je vsaka vrednost neznanke, za katero je vrednost leve strani enačbe enaka vrednosti desne strani enačbe. Linearna enačba lahko ima eno rešitev, nima rešitve ali ima neskončno rešitev.

Reševanje enačb:

  1. Vse člene, ki imajo neznanko (x) zapišemo na levo stran, vsa števila pa na desno stran.
  2.  Skrčimo (seštejemo ali odštejemo) obe strani enačbe.
  3. Enačbo delimo s številom, ki je pred x.
  4. Zapišemo vrednost x.

Primer: Rešimo enačbo:  4x – 3 + 2x = 7x -6 -3x + 9

  1. Vse člene z x damo na levo, vse številke pa na desno stran. Če damo število preko enačaja na drugo stran, se mu spremeni predznak: 4x + 2x – 7x + 3x = -6 + 9 + 3
  2. Skrčimo obe strani: 2x = 6
  3. Delimo s številom, ki je pred x – obe strani enačbe delimo z 2: 2x : 2  = 6 : 2
  4. Zapišemo x: x = 3
Scroll to Top

samo še do 15.7. lahko naročiš

Komplete knjig

Dan
Ura
Min
Sec

po znižani ceni